Ledno plezanje v Kanadi - poročilo in video

četrtek, 7. januar 2016 ob 13:00 deli deli

Janez Svoljšak in Marko Kejžar (oba AO PD Kranj) sta od 13. decembra 2015 do 1. januarja letos plezala v kanadskih lednih slapovih, za konec pa se iz ledene navpičnice preselila še na vodoravni led.

Janez Svoljšak v smeri Rainbow Serpent (foto Marko Kejžar)

13. 12. se z Markom dobiva na letališču v Calgaryju. Najameva avto in se odpeljeva proti hribom. Po uri vožnje se ustaviva v Lac de Arch, kjer se nastaniva.

Najprej greva plezat na področje Kananaski v Thomas Evan Creek. Po uri dostopa prideva pod tri 100-metrske slapove. Zaradi gneče izbereva levega, 2 low 4 zero. Po dveh raztežajih trdega ledu sva na vrhu. Ker je v drugih dveh slapovih še gneča, greva naprej po soteski, kjer preplezam Physio-Therapy in Green Monster.

Naslednji dan se odpeljeva na Icefield parkway. Z bolj praznim tankom se pripeljeva do Saskatchewan river crossing. Bencinska črpalka pa je tam žal čez zimo zaprta. Nekaj kilometorov naprej se ustaviva pri hostlu, kjer na srečo dobiva malo bencina. Odpeljeva se še malo naprej, parkirava in greva plezat Polar circus. Do zadnjega dela plezava nenavezana. Gaziva in čistiva sneg z leda. Prideva pod zadnje 4 raztežaje, kjer se naveževa. Ker je vrh smeri videti blizu, postiva ruzaka in lučki pod zadnjim delom. Ko prideva na vrh, je že skoraj temno. V temi prideva nazaj do ruzakov, ki so bili odprti, stvari pa razmetane okoli. Krokarji so pogledali, če je kaj zanje. Lučki so na srečo pustili. Nadaljujeva s sestopom, večinoma se spuščava po vrvi. Odpeljeva se proti domu, a nama je 15 kilometrov pred Lake Luisom zmanjkalo bencina. Ker je prometa malo, prespiva. Prvi avto se mimo pelje okoli šestih zjutraj, kakšno uro kasneje nama nekdo ustavi. Marko gre z njim, vmes še enkrat štopa, da pride do bencinske. Vrne se s kantico bencina in nadaljujeva pot.

Janez v smeri Polar Circus (foto Marko Kejžar)

Naslednje jutro parkirava na parkirišču za Stanley Headwall. Termometer kaže -23 stopinj. Po uri in pol prideva pod Nightmare of Wolf street. Lepa smer z dvema kombiniranima raztežajema in dvema lednima. Prvi mix ob dobrih hookih ni težak, drugi pa ima bolj malo ledu ob prehodu čez streho, tako da je malo težje in zoprno, saj je par metrov treba preplezati po zelo tankem ledu, nadaljevanje raztežaja postreže še z nekaj zahtevnimi prehodi v ledu. Zadnji raztežaj je zahteven, veliko gob in svečkastega ledu.

Zjutraj štartava malo pozneje, malo dostopa in hitro plezava krajše mix smeri v Haffner creek. Po ogrevanju greva višje po soteski do jame, kjer so težje smeri, vendar ne prideva do nje, ker je led v soteski pretanek za hojo. Vrneva se na začetek in splezava kar nekaj smeri, dolgih do 15 metrov, z lepimi izstopi po ledu.

Odpeljeva se na območje Field. Začneva v Carlsberg Column, nadaljujeva s Cascade Kronenberg in zaključiva v Pilsner Pillar. Drugi slap postreže z lepim prehodom za svečo in strmim izstopom. Pilsner Pillar pa je na žalost zelo plezan in ima veliko lukenj, tako da ni bil preveč zahteven za plezanje.

Okoli poldneva se odpeljeva proti Ghost valley. Po strmem, malo ledenem klancu, se spustiva z Big Hilla in doseževa posušeno strugo. Najina smer je na jugu, tako da bi se morala peljati še nekaj kilometrov, vendar se odločiva, da bova šla raje peš, kot pa da avto zakoplje v pesku ali pa napihanem snegu. Prespiva na sedežih. Zjutraj se odpraviva proti smeri Real big drip. Na srečo zadaneva dostop v temi. Orientirati se je zaradi gozda kar težko. Prvi raztežaj ima krušljivo skalo in skrite hooke. Drugi raztežaj je povsem leden, začne se s strmimi gobami, konča pa z manjšim previsom. Nasledji mix raztežaj je eden najzanimivejših, kar sva jih plezala, saj na sredini raztežaja splezaš skozi “luknjo" za svečo in tam plezaš naprej med ledom in skalo. Sledi kratek ledni raztežaj okoli sveče in sva ven iz težjega. Naslednje dva ledna raztežaja presenetita in sta kar težka za oceno.

Marko in Janez v smeri Real big drip (foto Janez Svoljšak)

Po dnevu počitka se vrneva v Stanley Headwall. Odločiva se za smer Suffer Machine. Smer se je do zdaj le enkrat potegnila do tal, tako da začneva na desni po skali. Plezanje je delikatno, po majhnih hookih in malo manj sproščeno zaradi starih svedrovcev. Naprej sledijo trije raztežaji ledu, ki pa so zaradi trdega in mestoma kložastega ledu zporni za plezat.

Še enkrat se odpeljeva na Icefield parkway. Začneva z Murchison falls. Zaradi mraza je bil led zelo trd, tako da je šlo bolj počasi. Kljub nizki oceni sva se kar naplezala.

Naslednji dan greva v Cineplex cave, kjer v četrtem poskusu preplezam Stell Konan. Smer je zelo previsna z nekaj dolgimi gibi in nekaj slabimi hooki, na katerih moraš imeti nekaj sreče, da ob nihaju ostaneš na njih.

Za zadnjo smer na tem območju izbereva Mixed master. Po lednem začetku sledi prečka po krušljivi in naloženi skali v levo, nato en raztežaj položnega in tankega ledu. Vmes še malo po snegu in sva pod zadnjim lednim raztežajem. Začetek je zelo ozek in mestoma odstopljen, na srečo je po nekaj metrih v skali klin, višje je led širši in uspešno izplezava na vrh smeri.

Za zadnjo smer se vrneva v Ghost valley. Dostop sva si malo podaljšala, saj sva parkirala na vrhu Big hilla. V temi prideva pod prvi slap. Ko ga preplezava, ugotoviva da to ni Aquarius ampak Sunshine. Preberem opis in na srečo lahko prečiva naprej in prideva pod Aquarius. Opraviva z “dostopnim” slapom in prideva v amfiteater Recital hall. Na levi nad nama visi sveča nenarejene smeri Fearfull Symetri, na desni pa 75 metrov lednega stebra Rainbow Serpent. Začne se za 20 metri položnejšega ledu, da prideš do stebra. Prvi del je bil gobast. Po 60 metrih priplezam na udobno polico za svečo, kjer naredim sidrišče. Sledi še zadnji raztežaj, ki je krajši, vendar je v slabem, svečkastem ledu plezanje, ob slabem varovanju, zahtevno. Zadnjih nekaj metrov sveče je obsijane s soncem, vendar zaradi mraza ni nobene razlike v ledu, ki je na soncu ali pa v senci.

Zadnji dan sva se namesto vertikalnemu ledu posvetila vodoravnemu in pogledala, kako Anže Kopitar igra v NHL.

Janez Svoljšak in Marko Kejžar na vrhu smeri Rainbow Serpent (foto Janez Svoljšak)

Seznam smeri:

Vse smeri, razen Stell Koan, sem preplezal na pogled, Marko pa si je v večini kombiniranih raztežajev pomagal s tehniko.

Thomas Evan Creek:
- 2 low 4 zero: 90 m, Wi4

- Physio-Therapy: 40 m, M7, Wi5

- Green Monster: 30 m, Wi4+

Icefield Parkway:
- Polar circus: 700 m, Wi5

- Murchison falls: 200 m, Wi4+

- Mixed master: 300 m, Wi5, M4

- Cineplex cave: Stell Koan: 25 m, M13+

Stanley Headwall:
- Nightmare on Wolf street: 175 m, M7+, Wi6+

- Suffer Machine: 200 m, M7, Wi5

Field:
- Carlsberg Column: 150 m, Wi5

- Cascade Kronenberg: 90 m, Wi5+

- Pilsner Pillar: 60 m, Wi5+

Ghost valley:
- Real big drip: 200 m, M8, Wi6+

- Sunshine: 45 m, Wi3+

- Aquarius: 60 m, Wi4

- Rainbow Serpent: 75 m, Wi6