Lednoplezalna reprezentanca v covidnem obdobju
O svojem uspehu v smeri se je razgovoril za Radio Odmev.
Miha Habjan in Maja Šuštar
V zimski sezoni 2020/21 so treninge, tekmovalno sezono in plezanje v skali diktirale pandemske razmere. Zaradi korona ukrepov je bilo plezanje v skali omejeno zgolj na Slovenijo, tekem pa pravzaprav ni bilo. Z Majo Šuštar sva vseeno kar nekaj plezala in trenirala. Največ treningov je bilo narejenih na domači bolder stenci ter na steni v Rodici.
Zaradi prepovedi gibanja širom države sva si z Majo uredila zunanje DT skalno vadbišče v neposredni bližini doma na bližnjem balvanu. Edina primerna umetna stena za treninge tekmovalnega lednega plezanja pri nas v tej sezoni zaradi ukrepov ni bila na voljo za treninge. Zaradi prilagojene sezone sva kar nekaj treningov opravila na športnoplezalni steni (tako na bolder kot na veliki steni).
V skali sva splezala nekaj športnoplezalnih smeri do težavnosti 8a (Osp, Mišja peč). S cepini sva največ plezala v plezališču Za Savo. Jaz sem tekom zimske sezone splezal vseh 33 smeri v plezališču. Splezala sva nekaj smeri težavnosti D11, Maja je tudi preplezala smer The edge of glory z oceno D13 (1. ponovitev smeri). Obširen zapis Majinih impresij iz te smeri lahko najdete na spletni strani www.aodomzale.si.
Kljub temu, da tekem ni bilo, da je bilo veliko plezalnega prilagajanja korona ukrepom, sva relativno veliko plezala in z veliki pričakovanji ter upi čakava novo tekmovalno lednoplezalno sezono.
Gregor Šegel
Drytooling mi je v prejšnjih letih pomenil pripravo na plezanje zaledenelih slapov za katere menim, da so češnja na torti alpinizma. V zadnjem letu so me prevzele tudi težje drytooling smeri. Večino časa treniram na plezalni steni PD Domžale s katero me je prvič seznanil Bor Levičnik (AO Ljubljana Matica). Z Borom sva letošnjo zimo opravila več težjih lednih in mešanih vzponov tako doma kot v tujini. Mnogo časa preživim tudi v Slovenskih drytooliščih predvsem v okolici Zasavja. V zadnjem letu mi je uspelo prekoračiti več osebnih rekordov kot je nekaj smeri težavnosti D9 na pogled, prve D10 v Podljubelju in D11 flash v Bovcu. Pri tem bi se zahvalil Mihi Habjanu in Maji Šuštar za pomoč pri treningu in mnogo koristnih nasvetov.
Miha in Marko Guna
Obdobje korone je prineslo veliko omejitev, tako smo bili prisiljeni ekipne treninge in druženja v večji meri opustiti. Mihu Guni se je porodila ideja o Projektu 33 - v 24 urah, kot posameznik, preplezati vseh 33 smeri v drytoolišču Ob Savi.
Kmalu smo videli, da je projekt (pre)zahteven za obdobje, v katerem smo ga želeli realizirati, saj je plezališče dokaj zahtevno in opremljeno z smermi različnih težavnostnih ocen. Zato smo se odločili, da ga bomo izpeljali v troje, kar je pomenilo, da vsak prepleza 11 smeri in tako skupaj preplezamo vseh 33. Projekta smo se lotili Miha in Marko Guna (oba AO Rašica) in Jernej Groboljšek (AO Litija).
Tako smo začeli z pripravami v januarju 2021 in do 7. aprila preplezali in preučili vse smeri. Zapomniti si je bilo potrebno kritična mesta, kar je ključno za najbolj racionalno in učinkovito plezanje.
Plezališče je bilo sicer preopremljeno pred 3-leti, a je bila obnove potrebna tudi sama okolica in dostopna pot. Pljunili smo v roke in poleg priprav na samo plezanje uredili tudi dostopno pot, markacije in vznožje plezališča. Pri tem so poleg nas (Miha, Marka in Jerneja) sodelovali še Vili Guček, Gal Rojko in Marjetka Mihevc.
Projekt smo nato izpeljali po aprilski omejitvi, 12. aprila 12-ih urah. Med 7.20 in 19.20, uspešno, kot ekipa, smo preplezali 33 smeri, vsak po 11.
Izziv, da se projekt izpelje posamično, še ostaja, tako vabim vse motivirane in zainteresirane, da se izzivu pridružijo konec letošnjega leta!
