Dr. Igor Jenčič: Čar turnega smučanja, pomen odgovornosti in sodobni izzivi jedrske energije #podcast

Tokrat z nami V steni, pravi turnosmučarski poznavalec, kreativni in znanstveni Igor Jenčič.


Igor Jenčič je doktor fizikalnih znanosti. Je strokovnjak za jedrsko energijo, zaposlen na Institutu Jožef Stefan.  S smučanjem se je srečal kot otrok, leta 1977 pa je opravil svoj prvi turni smuk. Teh se je do danes nabralo preko tisoč.

Konec 90-ih je napisal Veliki turnosmučarski vodnik, s podnaslovom Od Snežnika do Velikega Kleka, ki je do danes doživel več ponatisov. V njem je zajel večino najpomembnejših turnosmučarskih ciljev v Sloveniji in v bližnji okolici Zahodnih Julijcev, avstrijskih deželah Koroški, Štajerski, Salzburški in Vzhodni Tirolski.

Igorju je turna smuka vseživljenjska strast. Skozi aktivna turnosmučarska desetletja je presmučal številne strmine po vsej Evropi, kot tudi po drugih področjih sveta. Veliko večino svoj tur opravi z ženo Barbaro.

Teme, ki smo jih obdelali:

  • Smučanje na Japonskem.
  • Oprema in prigoda z olimpijskih iger v Sarajevu.
  • Igorjevi smučarski začetki.
  • Privlačnost turne smuke.
  • Gore pozimi, zlasti s smučmi, so še lepše kot poleti.
  • Nabor turnih smukov je bil včasih manjši, tudi turnih smučarjev je bilo manj.
  • Ljudje turno smučajo, ker je alpska smučarija predraga?
  • Kako začeti s turno smuko? Danes in nekoč?
  • Kako je danes turno smučarska skupnost povezana?
  • Odnos turnih smučarjev do plazovne (ne)varnosti, nekoč in danes.
  • Nevarnost plazov.
  • Rojstvo turnosmučarskega vodnika.
  • Veliki turnosmučarski vodnik.
  • Problematika zelenih (slovenskih) zim.
  • Privlačnost turnosmučarskih izletov v tujini.
  • Izkušnja turnosmučarskega izleta na Haute route.
  • Razvoj turnosmučarske opreme skozi čas.
  • Zavedanje plazovne varnosti in pomen odgovornosti pri dejavnosti.
  • Z razvojem opreme se je do neke mere spremenil tudi način smučanja.
  • Pomen priprave na turo.
  • Prigoda z čilenskih hribov.
  • Kako začeti s turno smuko?
  • Igorjev poklic, usposabljanje operaterjev jedrske elektrarne.
  • Jedrska tehnologija s seboj prinese določena tveganja.
  • Strah pred jedrsko tehnologijo?
  • Nesreče v jedrskih elektrarnah in gradnja novih jedrskih elektrarn.
  • Jedrska elektrarna v Krškem.
  • V Žirovskem vrhu so kopali uranovo rudo.
  • Tveganja in strahovi pri jedrski energiji.
  • Ali bo umetna inteligenca prevzela nadzor na jedrskim orožjem in obračunala s človeštvom
  • Odgovornost pri upravljanju z jedrsko energijo ali turnem smučanju in varnostna kultura.



IZSEKI

»Kot plazovno nevarnost razumem jaz je, da je zelo lahko teoretizirati, dajati neke splošne smernice kaj, kako in kdaj je nevarno. Ko si pa konkretno v neki situaciji, pa je vse prej kot lahko oceniti ali je zadeva varna ali ne. Sam osebno se držim tega, da je boljše biti malo bolj previden, kot malo manj, ampak nekega takega trdnega recepta ali pravila pa ni!«

»Nekje sem v nekem francoskem priročniku prebral, da sta za plazove samo dve pravili. Prvo je: nikoli v primeru dvoma in drugo: drugih pravil ni! In to drugo pravilo je v bistvu zelo globoko. Dejansko je snežna odeja tako kompleksen pojav, da se ga ne da tako ovrednotiti, kot kako drugo zadevo.«

»V hribih je tako, da je snežna odeja zelo spreminjajoča. V mnogih primerih imaš dejansko isto vrsto snega celo turo. Če imaš ti neko zelo veliko hitrost, se zelo težko odzivaš na te spremembe in če pride do padca, seveda padec pri veliki hitrosti pomeni veliko večjo možnost za poškodbe oz zelo težko kontrolirano padeš, potem se lahko totalno razletiš. Neka poškodba ali pa če se ti zlomi vez na primer, kar se tudi lažje zgodi, če so večje sile, nekje daleč od civilizacije, je lahko kar resna zadeva in ni nujno, da boš vedno lahko priklical helikopter, ki bo prišel čez par minut.«

»Ko smo bili v Čilu na enem vulkanu, je bilo spodaj smučišče in smo se potegnili z žičnico dokler je šlo. Bili smo štirje, ko stopi pred nas žičničar in nas vpraša od kod smo? Povemo, da smo iz Slovenije in on pokaže name in reče, da sem jaz edini pravi Slovenec, zato ker sem imel edini Elanove smuči. Ne samo, da je vedel kje je Slovenija, vedel je tudi, da so Elan slovenske smuči. To me je čisto presenetilo!«

»Turno smučanje je bila priložnost, da sem spoznal zelo veliko ljudi, se družil, osnoval prijateljstva ali pa vsaj znanstva. Skupaj smo nekaj doživeli, se še malo podružili in kakšno rekli. Spoznal sem nove ljudi in imam veliko spominov. Se mi zdi tudi, če srečujem sorodne duše v hribih, je tudi to neka dodana vrednost, a ne?«

»Nasprotovanja ali odpor, ali pa strah pred jedrsko energijo, je star skoraj toliko, kolikor so stare jedrske elektrarne. Nenazadnje smo se z jedrsko energijo prvič srečali, ko so bile jedrske bombe v Hirošimi in Nagasakiju. Bi rekel, da še od takrat obstaja neka povezava, kljub temu, da je jedrsko orožje zelo drugačno od tehnologije, ki se uporablja v jedrskih elektrarnah.«

»To je tako kot z vsemi ostalimi strahovi. Včasih so se ljudje tudi bali železnice ... Vsaka nova tehnologija prinaša določene strahove, ki imajo v določeni meri neko reasnično osnovo. Vedno je potrebno primerjati tveganja, ki jih prinaša ena rešitev, z alternativnimi rešitvami. In izkaže se, da so tveganja pri drugih rešitvah še mnogo večja!«