Slovenci na turnosmučarskem taboru olimpijske solidarnosti v Čilu

Slovenska tekmovalca v turnem smučanju Manca Mlekuž in Maj Pritržnik ter trener in selektor slovenske reprezentance Robert Pritržnik so sodelovali na turnosmučarskem taboru olimpijske solidarnosti v Čilu. Ta je potekal od 22. do 28. septembra pod vodstvom Mednarodne turnosmučarske zveze (ISMF), ki je letos že organizirala podoben tabor v Španiji.

Pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije in Planinske zveze Slovenije je vsaka država lahko poslala na tabor dva športnika (fanta in dekle) in enega trenerja, ki so opisali svojo dobro izkušnjo.

• Robert Pritržnik, selektor slovenske reprezentance v tekmovalnem turnem smučanju:
  Smučarsko središče Nevados de Chillan, kjer smo bili nastanjeni, ponuja odlične pogoje za trening alpskega in turnega smučanja in se nahaja približno 500 kilometrov južno od Santiaga de Chile. V hotelu smo bili nastanjeni z alpski smučarji kanadske, francoske in češke reprezentance, z njihovo zvezdnico Ester Ledecko. Snega je bilo na spodnjem delu smučišča na višini 1400 nmv še meter in pol, zgoraj pa več kot dva metra. Nad našim smučarskim centrom so bili vrhovi vulkanskega nastanka, visoki do 3200 metrov. Dan pred našim prihodom je zapadlo 30-40 centimetrov novega snega in kar nismo mogli verjeti, kam smo prišli. Ves teden smo imeli sončno in lepo vreme. Zjutraj je bilo trdo, popoldan malo nad nič stopinj Celzija. Po južnih pobočjih je ponujalo smuko še po nepredelanemu pršiču. Ravno obratno kot pri nas v Alpah. Mladi so spoznavali veščine in discipline turnega smučanja, se družili s sovrstniki iz 12 držav in preživeli res sanjski teden. Takšni taboru so najboljša promocija tekmovalnega turnega smučanja. Zahvala Žigi Skvarči na OKS in Matjažu Šerkeziju na PZS za logistiko in organizacijo poti ter pridobivanje finančnih sredstev. Z letošnjim letom se zaključuje projekt olimpijske solidarnosti. Konec letošnjega leta pa pričakujemo razpis za novo obdobje in verjamemo, da imamo v Podkomisiji za tekmovalno turno smučanje veliko dobrih idej, kako povečati priljubljenost tekmovalnega turnega smučanja, in upamo na finančna sredstva olimpijske solidarnosti.

• Manca Mlekuž, tekmovalka v turnem smučanju: Na taboru v Nevados de Chile sem se imela zares super in nepozabno, domov odhajam polna prekrasnih spominov. Spoznala sem veliko novih prijateljev, s katerimi smo si delili izkušnje in spomine. Zelo vesela pa sem tudi pomoči in nasvetov drugih trenerjev, ki so si res vzeli čas za nas in nam pomagali. Pogoji za trening so bili res odlični, saj je bilo veliko snega. Najbolj pa mi bosta ostali v spominu tekmi sprintov in mešanih štafet, ki sta bili izjemno lepo organizirani. Poseben dan je bil izlet na vulkan Chile, od koder so se videli čudoviti razgledi na gore in njihovo hribovje. Res sem hvaležna za to nepozabno izkušnjo, ki se je bom še dolgo spominjala.

• Maj Pritržnik, tekmovalec v turnem smučanju: Turnosmučarski tabor olimpijske solidarnosti mi je ponudil priložnost, da sem že pred prvimi pripravami na evropskih ledenikih opravil nekaj treningov na snegu. Prav tako je bila to edinstvena priložnost, da spoznamo nove ljudi, izmenjamo izkušnje in ob tem vidimo še enega izmed prelepih končkov sveta. Že takoj ob prihodu, po sicer dolgi in precej naporni poti, smo doživeli topel sprejem. V petih dneh smo doživeli res veliko lepega. Takoj na uvodu smo obnovili rokovanje z lavinsko opremo in izvedeli še marsikateri nasvet za varno gibanje v gorah. V naslednjih dneh smo svoje veščine preizkusili na tekmi šprintov in mešanih štafet, poleg tega pa smo odpravljali napake na menjavah in si izmenjali različna znanja in mnenja. Vse to s ciljem, da bi s tabora vsi odšli polni novih znanj in postali boljši. Vrhunec celotnega tedna je bilo zagotovo smučanje z vulkana, ki je bil nazadnje aktiven leta 2019. Pri tem smo se povzpeli na skoraj 3200 metrih nadmorske višine, kjer je zrak že redkejši in je korak manj poskočen kot v dolini. Zadnji dan tabora smo se že precej utrujeni bili primorani posloviti drug od drugega in oditi vsak svojo pot domov. Po eni strani žalostni, da je že konec, a po drugi strani veseli, da smo sploh imeli takšno priložnost, smo si obljubili, da se spet vidimo in skupaj doživimo še kakšno zgodbo. Velika zahvala gre predvsem organizatorjem, domačinom in vsem trenerjem, ki so poskrbeli, da je vse teklo kot mora. Zagotovo je bil to eden izmed nepozabnih tednov, ki jih ne doživiš velikokrat. Motivirani in polni novih izkušenj se vračamo domov, kjer bo čas za nadaljevanje intenzivnih priprav na prihajajočo predolimpijsko sezono. Čile, hvala za vse in se še vidimo.