Vtisi s tabora orodnega plezanja 2024
10. in 11. novembra 2024 je v zasavskih plezališčih potekal sedaj že tradicionalni plezalni tabor orodnega plezanja pod okriljem Komisije za alpinizem PZS. Tabor sta vodila Miha Habjan (Akademski AO) in Vili Guček (AO Špaltna Hrastnik) ob pomoči Filipa Princija (AO Nova Gorica), udeležila pa se ga je pisana druščina 22 udeležencev, iz vse Slovenije - iz 13 alpinističnih odsekov ali klubov. Vodstvu so pomagali še izkušeni plezalci Maja Šuštar Habjan, Edvin Nepužlan, Miha in Marko Guna ter Gregor Šegel.
Namen tabora je bil spoznavanje s plezalno disciplino (kot samostojno disciplino ali kot trening za zimski alpinizem), plezanje z orodji (drytooling) v zasavskih plezališčih, druženje plezalk in plezalcev, ki jih ta zvrst plezanja navdušuje, ter prenos znanja in izkušenj na (mlajše) plezalce.
Udeleženci so se zbrali v soboto zjutraj v plezališču Znojile. Vodji tabora sta najprej pripravila uvod v orodno plezanje, pomočniki pa so medtem napeljali vrvi v smereh težavnosti D4 do D8, v katere so se udeleženci podali. Filip Princi je poskrbel tudi za izposojo specialnih plezalnih čevljev Kayland s katerimi so udeleženci tabora lahko poskusili plezati.
Po 6 urah učenja in zagnanega plezanja je bil čas za selitev v bližnji planinski dom Vrhe, ki je udeležencem ponudil prenočišče in slastno večerjo. Ob večernem druženju v prostorih planinskega doma so udeleženci prisluhnili še trem predavanjem. Vili Guček je predaval o osnovah orodnega plezanja in plezanja slapov, Maja Šuštar Habjan (AO Domžale) je predstavila tekmovalno ledno plezanje, Filip Princi pa je prikazal principe treninga ter utrinke iz težkih orodnih in kombiniranih smeri, ki jih je preplezal do sedaj. V nedeljo so se udeleženci odpravili v plezališče Dol pri Hrastniku, kjer se je ponovil ritual prejšnjega dne, in sicer učenje ter plezanje v smereh težavnosti D4 do D8. Za zaključek tabora so se udeleženci pomerili v hitrostnem plezanju, v katerem je zmagal Miha Prijatelj (AO Kranj). Filip Princi je poskrbel za nekaj nagrad za najhitrejše.
Vtisi vodstva in udeležencev
Tabor je omogočila Komisija za alpinizem PZS in Kayland (izposoja specialnih plezalnih čevljev).
Udeleženci so se zbrali v soboto zjutraj v plezališču Znojile. Vodji tabora sta najprej pripravila uvod v orodno plezanje, pomočniki pa so medtem napeljali vrvi v smereh težavnosti D4 do D8, v katere so se udeleženci podali. Filip Princi je poskrbel tudi za izposojo specialnih plezalnih čevljev Kayland s katerimi so udeleženci tabora lahko poskusili plezati.
Po 6 urah učenja in zagnanega plezanja je bil čas za selitev v bližnji planinski dom Vrhe, ki je udeležencem ponudil prenočišče in slastno večerjo. Ob večernem druženju v prostorih planinskega doma so udeleženci prisluhnili še trem predavanjem. Vili Guček je predaval o osnovah orodnega plezanja in plezanja slapov, Maja Šuštar Habjan (AO Domžale) je predstavila tekmovalno ledno plezanje, Filip Princi pa je prikazal principe treninga ter utrinke iz težkih orodnih in kombiniranih smeri, ki jih je preplezal do sedaj. V nedeljo so se udeleženci odpravili v plezališče Dol pri Hrastniku, kjer se je ponovil ritual prejšnjega dne, in sicer učenje ter plezanje v smereh težavnosti D4 do D8. Za zaključek tabora so se udeleženci pomerili v hitrostnem plezanju, v katerem je zmagal Miha Prijatelj (AO Kranj). Filip Princi je poskrbel za nekaj nagrad za najhitrejše.
Vtisi vodstva in udeležencev
- Miha Habjan, vodja tabora: Letošnji tabor je bil zagotovo uspešen, saj so bili udeleženci brez izjeme zelo motivirani za učenje in plezanje. Verjamem, da jim bodo veščine in kilometrina pridobljeni na taboru še kako prav prišli pri kasnejših plezalnih in alpinističnih podvigih. Poleg tega pa je bilo vzdušje tekom celotnega tabora odlično in verjamem, da so se spletla nova plezalska prijateljstva in morda se udeleženci kmalu ponovno navežejo na vrv. Pa hvala vsem »tastarim« plezalcem, ki so pripomogli k kvaliteti prenosa znanj in odličnemu vzdušju.
- Sergej Bohinc, AO Kranj: Med alpinistično šolo se nisem mogel udeležiti ferajnovskega drytool seminarja in glede na komentarje sem si mislil, da drytoolanje pri meni ne bo zasedlo omembe vrednega mesta. Moram priznati, da sem se po tako dobri izkušnji na taboru, iskreno motil. Na žalost mi je bil vikend plezanja kar premalo in bi v tako dobrem vzdušju želel preživeti še kakšen dan več. Kot začetniku, mi je tabor močno pripomogel pri pridobivanju znanja uporabe orodij za skalno plezanje in gibanja v tem svetu. Spoznal sem se tudi z raznovrstno opremo, tako za drytooling, kot za plezanje v mešanih smereh. Poleg tega pa so nas organizatorji z raznovrstnimi nasveti opremili za lažje zaupanje derezam in cepinom v skalnem terenu. Po entuziastičnem prvem dnevu plezanja, smo se zbrali v Planinski koči na Vrheh, kjer so nam obilno postregli z jedačo, da se okrepimo za nedeljski napad na steno - Dolu pri Hrastniku. Da pa smo si obnovili glikogenske zaloge, smo se posladkali z odlično kremšnito. Večer pa zaključili ob zvokih kitare in pesmi Andreja Šifrerja - Ostani z nami. Naslednji dan se je nadaljeval v piljenju tehnike in pridobivanju občutka za gibanje. Na koncu dneva pa smo izvedli še mini tekmovanje bo hitrostnem plezanju in se razživeli ob navijanju. Navsezadnje pa smo lahko v obeh dneh videli najboljše drytool plezalce v akciji. Vreme je bilo sicer bolj hladnega značaja, ampak nas je grelo pozitivno kolektivno vzdušje.
- Nina Tomšič, PAK: Prijavila sem se na tabor, ker sem se želela malo bolj spoznati s to disciplino in ker je bil že čas, da se enkrat prijavim na kakšen razpis. Tokrat sem se prijavila prvič in mi sploh ni žal, tudi če bi bilo potrebno določen del stroškov plačati, bi se prijavila ponovno. Všeč mi je bil sam potek tabora, da urnik ni bil prenatrpan, da ni bilo preveč podrobnosti o disciplini, ampak ravno prav strokovno, da sem izvedela tiste glavne stvari, ki jih potrebujem na začetku in ki si jih lahko moja glava še zapomni Glede varnosti je bilo lepo poskrbljeno, lepo ste skrbeli za nas in nas neprestano opozarjali na dvojno preverjanje, to mi je bilo res všeč - zaradi tega je bilo vzdušje še bolj prijetno in se je dalo lepo delati, plezati in uživati. Dobila sem občutek, da se posvečate vsakemu posamezniku in res vsak nasvet je bil koristen. Zagotovo se še vidimo, ker se bom začela bolj pogosto prijavljat na tabore.
- Rok Miščevič, AO Kranj: Plezalni tabor za plezanje z orodji v Zasavju je bil zame nepozaben dogodek, prežet z odličnim vzdušjem, motivacijo in učenjem. Mentorji in vodje tabora so se izkazali s svojim strokovnim znanjem in podporo, kar je pripomoglo k temu, da smo udeleženci pridobili številne nove veščine in znanja o tehnikah drytoolinga. Lokaciji, Znojile in Dol pri Hrastniku, sta omogočali plezanje po raznolikih smereh, kar nam je omogočilo preizkusiti se v različnih težavnostnih stopnjah (od D4 do D8). Imeli smo priložnost na delu videti tudi najboljše slovenske plezalce in plezalke z orodji. Hvala Filipu in slovenskim reprezentantom (Maja, Gregor, Marko, Miha), da so se udeležili tabora in nam prikazali, kaj vse je z orodji možno v steni početi. Po prvem dnevu plezanja smo se zvečer zbrali v Domu na Vrheh, kjer smo uživali ob večerji in predavanjih. Po večerji je sledil še »akustični koncert«, kar je še dodatno okrepilo povezanost med udeleženci. Smeh, podpora in pozitivna energija so bili prisotni ves čas, kar je prispevalo k odlični atmosferi tabora. Preživeli smo zares lep vikend v Zasavju, pridobili veliko novih informacij, idej in izkušenj, zato bi si želel, da bi tabor trajal še kakšen dan več. Tabor je odlična priložnost za začetnike za spoznavanje z disciplino plezanja z orodji, kot tudi za izkušenejše »orodjarje«, ki lahko svoje znanje še okrepijo in poglobijo. Udeležbo na taboru bi v prihodnjih letih zato priporočil vsem. Velike pohvale Mihu in Viliju, organizatorjema in vodjema tabora, za odlično izvedbo, sam pa že komaj čakam na tabor naslednje leto.
Tabor je omogočila Komisija za alpinizem PZS in Kayland (izposoja specialnih plezalnih čevljev).
Zapisal Miha Habjan,
fotografirali Vili Guček, Peter Jovičevič, Matej Balant, Miha Habjan