Nejc Kuhar z odličnimi uspehi zaključil letošnjo sezono

Nejc-kuhar.si: Ko smo se v četrtek vozili proti Zermattu, smo bili vsi prepričani v eno super tekmo v odličnih razmerah in vremenu. Napovedano je bilo namreč lepo sončno in toplo vreme, vendar pa smo vsi spregledali veter. Po prihodu v Zermatt smo izvedeli, da je bila prva serija startov iz srede na četrtek prekinjena in odpovedana zaradi močnega vetra prek 90 km/h na prvem vrhu Tete Blanche. Takoj so se v nas naselili dvomi, saj napoved ni obetala oslabitev vetra.

V četrtek smo najprej odtekli prvi del 'tekaške' proge, nato pa okušali mondeni Zermatt, jedli najdražjo pašto, pili najdražje pivo, spali v najdražjem hotelu, skratka en dan živeli v luksuzu, ki pa nobenemu od nas ni bil všeč. V petek dopoldne standardna izčrpna vojaška kontrola celotne opreme, s katero nismo imeli problemov, saj smo imeli opremo dodelano do potankosti in spravljeno na minimalno težo. Popoldne počitek in stalno opazovanje razmer, predvsem vetra na višini, ki ni nič pojenjal ter na 3800 metrov še vedno pihal 90 km/h. Proti večeru tradicionalni 'briefing' v cerkvi, ki je vedno poseben, čustven dogodek. Čutilo se je, da tekmo res želijo izvesti, vendar imajo pomisleke glede vetra. Prav zaradi tega smo dobili informacijo, da če do 20. ure ne dobimo sms-a o odpovedi, tekma bo. Sms-a ni bilo in ob 9-ih smo legli k kratkem počitku. Res je neverjetno kakšen pomen ima ta tekma v Švici, saj je bila pri športu na nacionalni televiziji prva novica napovednik tekme PDG, nato pa šele poročilo iz kolesarske dirke po Romandiji, ki prav tako poteka v Švici ta čas.

Pričakovano se v pravi spanec nisem pogreznil, vendar vsako uro poslušal navijanje ob startih predhodnikov. Ob 1.30 budilka, zajtrk, priprava za start, vmes sem pogledal še start skupine ob 2. uri in ob 2.30 smo odšli na zadnjo kontrolo, tokrat žolne, čipov, gps-ov, telefonov in štartnih številk. Nisem mogel verjeti, da se je tudi ob treh ponoči na ulici zbralo polno ljudi, ki so zadnje tekmovalce z navdušenjem pospremili v jasno, a vetrovno noč. Prvih 8 km in 500 višinskih metrov smo pretekli v tekaških copatih s smučmi in pancarji na nahrbtniku. Naš inovativen X-način pritrditve smuči (bili smo edini) se je izkazal za odličnega in prepričan sem, da bodo na naslednji izvedbi vsi kopirali našo tehniko. Tekaški del je bil zame naporen, saj sem pričakoval, da bomo kakšen klanec vmes hodili, nasprotno pa smo celoten odsek pretekli in po dobrih 45 min sem bil prav vesel menjave. Začetni del na smučeh je bil položen, zelo moker zaradi visokih temperatur in že malo vetroven. Taktično smo se na vrv navezali kar med hojo, nekoliko pred obvezno točko in tako pridobili nekaj sekund. Tempo smo imeli odličen, naravnan na dolžino dobrih 6 ur, a smo že tukaj v primerjavi z našimi konkurenti začeli pridobivati. Veter se je z višino vedno bolj stopnjeval in na 3300 metrih nadmorske višine smo vsi skupaj obleki vetrovke, kakor smo se dogovorili pred startom. Tako smo lažje prenesli in izgubili manj zaradi vetra, ki je pihal prek 80 km/h in nas metal iz ravnotežja. S tem smo naredili odlično potezo, saj se naši konkurenti niso obleki, s tem pa so precej podhladili in izgubili veliko nepotrebne energije, kar se je kazalo že pred dolgim spustom v Arollo. Na Tete Blanchu smo pse menjali še z eno švicarsko ekipo in vmes sem ujel, da jim je njihov pomočnik dejal 'fine al Arolla'. Toliko francosko razumem, da sem vedel, da to pomeni 'konec v Arolli', vendar mi ni bilo jasno, kaj jim je hotel s tem povedati. Ker je bil pred startom kritično mesto edinole Tete Blanche, saj pozneje ni več take nadmorske višine, se mi ni zdelo logično, da bi bilo konec tekme v Arolli - na polovici. Spust v navezi do Col de Bertola smo opravili previdno, a še vedno hitreje od konkurentov in tam smo bili skupaj z najboljšo italijansko ekipo na 5.mestu. Tukaj se je naredil tudi dan in tako smo spust proti Arolli opravili ob dnevni svetlobi, skupaj z Italijani. Zadnji del pred Arollo je bilo potrebno malo 'skejtati' in tu smo šli mi vsi povsem sproščeno, med potjo pili in se pripravljali na nadaljnji vzpon. Malo pred Arollo sta mimo nas na polno, z vso močjo pridrveli dve švicarski ekipi in mi smo se jim velikodušno odmaknili ter jih še pozdravljali, seveda smo si mislili, da jih bomo že pozneje prehiteli (nasprotno pa so se nam oni verjetno potihoma smejali). V Arolli smo se ustavili in Filippo je že začel menjati pse, ko so vsi začeli vzklikati, da je tekma prekinjena. Razlagali so, da je v drugem delu velika nevarnost talnih plazov zaradi zelo visokih temperatur (v Arolli na 2000 m je bilo ob 6. uri zjutraj +10°C). Seveda smo bili mi in italijanska ekipa Ski Trab zelo jezni, saj smo v nasprotju s Švicarji izvedeli to šele v cilju. Kaj dosti nam to ni pomagalo, končali smo na 8. mestu, spočiti še za drugo polovico dirke. PDG je organizacijsko zagotovo najtežje izvedljiva tekma v turnem smučanju, ki je ne bi bilo brez švicarske vojske. V takih primerih pa se na žalost pokaže tudi slabost tega, da je organizator vojska. Odločitve namreč sprejemajo hitro, brez predhodnega obveščanja, da je to možno in brez obveščanja med samo tekmo. Tako so do informacije prišli le švicarski in francoski tekmovalci, ki so imeli pomočnike na progi.
Rezultati PDG

foto PDG

GRANDE COURSE
Kljub temu, da s samim PDG-jem nisem bil povsem zadovoljen, pa sem v pokalu Grande Course zadržal izjemno 5. mesto in tako dosegel enega svojih največjih uspehov. Grande Course je namreč pokal največjih klasik, ki je primerljiv s svetovnim pokalom, saj so v njem nastopali prav vsi najboljši.

Rezultati Grande Course:
1. William Bon Mardion (FRA)
2. Lorenzo Holzknecht (ITA)
3. Pietro Lanfranchi (ITA)
4. Kilian Jornet (ESP)
5. Nejc Kuhar (SLO)


Ekipa TEAM C.A.M.P v Verbierju, foto Oscar Angeloni

---

Nejc pa je bil uspešen tudi teden prej, 21. aprila 2012, ko je ZMAGAL na tekmi MARMOLADA FULL GAS.

Naslednji dan, 22. aprila, pa je ZMAGAL v paru s Filippom Beccarijem na 57. SCI ALPINISTICA MONTE CANIN. Na tekmi sta v paru nastopila tudi Matjaž Mikloša in Klemen Triler, oba člana slovenske reprezentance v tekmovalnem turnem smučanju; dosegla sta 4. mesto.
O Tekmi in zmagi je Nejc Kuhar zapisal:

Tekma na italijanski strani Kanina ima eno najdaljših tradicij v turnem smučanju, letos je bila že 57. izvedba po vrsti. Vsako leto tekmovalce trasa pripelje tudi v Slovenijo in zato je bila že od nekdaj želja zmagati na tej tekmi. Po 3. in 2. mestu v prejšnjih letih, sem letos v paru s Filippom končno prišel do prve zmage za Slovenijo na tej tekmi.
Brutalne vremenske razmere (dež, sneg, megla, veter) sicer niso omogočale izvedbe tekme po originalni trasi, a so se organizatorji kljub vsemu potrudili in speljali traso v skupni dolžini 14 km s 1300 višinskimi metri.

Filippu se je tokrat precej bolj poznala utrujenost včerajšnje tekme, tako da sem mu kar precej pomagal z vrvico. Vendar na tekmah v parih je vedno tako, enkrat je močnejši en, drugič drug, a glavni cilj je čim prej skupaj priti do cilja.

REZULTATI:
1. Nejc Kuhar/Filippo Beccari (SLO/ITA)
2. Niederwieser/Oberfrank (ITA)
3. Piccoli/-- (ITA)
4. Matjaž Mikloša/Klemen Triler (SLO)

Nejcu čestitamo za odlične dosežke v tej sezoni!