Klemen Triler z novim rekordom Slovenske planinske poti
Klemen Triler, vrhunski gorski tekač, član slovenske turnosmučarske reprezentance, ultramaratonec, velik ljubitelj slovenskih gora in Slovenske planinske poti je postavil nov rekord na Slovenski planinski poti - pretekel jo je v 8 dneh, 14 urah in 45 minutah.
Klemen Triler je z dvignjenimi rokami prispel v Ankaran v nedeljo ob 20.45, foto Zdenka Mihelič
35-letni Klemen, član PD TSK Olimpik, Kluba gorskih tekačev
Papež in član slovenske
turnosmučarske reprezentance, je o Slovenski planinski poti (SPP) in
prehoditi oziroma preteči jo v enem kosu sanjal že dolgo, bolj realno pa od
leta 2009, ko je Uroš Feldin, njegov tokratni spremljevalec na tem podvigu,
tudi sam pretekel SPP v 13 dneh. Takrat
je namreč Klemen Uroša spremljal dva dneva. »Zastrupil pa se je že okoli leta
1995, ko je v 24 urah pretekel v okviru akcije PD Tržič tržiške vrhove, skupaj
10,« je pripovedoval Uroš Feldin v Ankaranu, kjer smo pričakovali Klemna,
da naredi še zadnji del poti SPP.
Pri Klemnu je dozorela odločitev, da bo skušal najhitreje v zgodovini preteči Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana. Intenzivno se je pripravljal vse od lanskega leta, zadnje pol leta pa še intenzivneje - celotno SPP je med pripravami tudi že prehodil.
V Ankaranu je Klemna v nedeljo, 12. avgusta 2012, pričakala družina - žena Andreja ter hčerki 11,5 letna Maruša in 9-letna Nina, številni prijatelji, znanci in tudi tisti, ki so ga prišli pričakat in mu čestitat, ker so slišali po televiziji, brali na spletu. Med njimi sta bila tudi Brigita s sinom Borutom z Urha v bližini Treh kraljev, Klemen pa je Borutu zagotovo dal prvi avtogram po pretečeni SPP.
Klemen Triler je pritekel v Ankaran do zadnje točke Slovenske planinske poti, VESELJA ni zmanjkalo! Na sliki: Klemen z družino (ženo Andrejo, hčerkama Nino, Marušo) in prijateljema, zvestima spemljevalcema na poti -> to sta bila Uroš Feldin, prvi z leve, in Anita Brunec, tretja z desne.
Med prijatelji v Ankaranu seveda nista manjkala tudi Uroš Feldin in Anita Brunec, ki sta Klemna ves čas spremljala - kjer se je seveda dalo; bila pa sta z njim ves čas povezana. Na sami poti pa so se Klemnu pri teku in kilometrih SPP pridružili številni vrhunski gorski tekači, prijatelji.
Zadnji dan je tekel z Razdrtega, kamor se je predzadnji dan spustil z Nanosa. Spremljali so ga odlični gorski tekači David Kadunc, Danijel Vinčenc, Klemnova varovanca (Klemen je njun trener) Anže Božič in Luka Mihelič, Špela in Matija Zupan ter Bojan Ambrožič. Tudi zadnji dan so Klemna, ki je skupaj porabil 6 tekaških parov čevljev, pestile težave žulji in bolečine v mišicah. Vendar pa je imel Klemen neverjetno voljo! V pobočje Tinjana je šel kot ne bi imel za seboj skoraj 800 kilometrov, kolikor je dolga Slovenska planinska pot iz Maribora do Ankarana, ki bo naslednje leto praznovala 60 let. Je najstarejša vezna pot v Evropi in najverjetneje tudi na svetu. Ob začetku, odprta je bila 1. avgusta 1953, je imela 89 točk, sedaj jih ima 75. Klemen je delal SPP z 69 točkami (SPP od 1993-2003).
Klemen, postavil si rekord poti, si zadovoljen?
V prvi fazi rekord sploh ni bil pomemben. Trasa in ideja se mi je zdela noro dobra že nekaj let, zato sem si rekel, da se bom spoprijel z zadevo. Rekord je čisto brezpredmeten, ker tudi takrat, ko je prvič postavljen, je bil postavljen v čisto drugačnih okoliščinah kot sedaj in so težko primerljive.
Kdo ima največ zaslug za uspeh, poleg vas samih, seveda?
To je zagotovo moj prijatelj Uroš Feldin, s katerim sva načrtovala sam podvig ca. pol leta in je bilo že kup priprav prej narejenih, predno smo se odpravili na traso.
Ali boste še kdaj ponovili svoj podvig?
Zagotovo prehitro vprašanje. Logični odgovor sedaj bi bil: nikoli več. Planinsko pa bi še šel, ker je nenormalno lepo, ko prehajaš iz enega dela Slovenije v drugega in seveda naprej. NORO LEPO.
Si mislil kdaj odnehati zaradi zdravstvenih težav?
Ja ... Že šesti dan sem bil 99 %, da bom moral odnehati ...
Kaj te je spravilo torej naprej?
Predvsem prijatelji, predvsem prijatelji ... Še sam si nisem mogel verjeti, da bom zmogel s takimi bolečinami iti naprej. Prijatelji so me nenormalno vzpodbujali! Tudi če bi hotel, ne bi mogel nehati. :)
Prva etapa, ko si šel od Maribora do Smrekovca, je bila najdaljša. Zadnja etapa je bila dolga 75 km, sobotna (8. etapa) 80 km, sedma etapa 70 km ..., v Alpah pa so bile etape krajše, a z več višinskimi vzponi. Ob vseh lepotah, ki si jih doživel na SPP, kateri del je bil najtežji?
Zagotovo zadnji. Zadnja tretjina je bila 'ravninska', ker sem mislil, da se bomo sprehajali in počivali zvečer in se že malo hecali, a je bilo peklensko. Cel dan hoja, nisem mogel teči, zelo hitri vzponi in zelo počasni spusti. Namesto npr. pričakovanih 12 ur sem hodil 14,5 ur. Malo smo spali, zvečer in zjutraj smo oskrbovali žulje, ponoči sem se od bolečin zaradi žuljev zbujal ...
Je bilo pa prvih šest dni nenormalno dobro kljub žuljem, ki sem jih že nekaj imal. Lepo v Alpah - tam se počutim odlično - skoraj vsak dan sem namreč v hribih. Moj korak je v skali stabilen, dobro se počutim in sem v vršacih zato zares užival.
Kaj bi svetoval tistemu, ki bi SPP rad pretekel v rekordnem času?
Veselo, korajžno naj se poda na pot. Opozarjam pa, naj tisti, ki bi rad SPP prehodil/pretekel v čim krajšem času, celotno pot, predno se tega izziva loti, najprej prehodi. Tudi jaz sem transverzalo letos prehodil dvakrat - najprej spomladi na ogledih, sedaj pa sem jo povezal v celoto.
Klemnu je čestitala tudi Planinska zveza Slovenije.
Srečno, Klemen in še enkrat bravo!
Sobota, 4. 8. 2012: od Maribora do Andrejevega doma na Slemenu
Nedelja, 5. 8. 2012: od Slemena do Cojzove koče na Kokrskem sedlu
Ponedeljek, 6. 8. 2012: od Kokrskega sedla do Zelenice
Torek, 7. 8. 2012: od Zelenice do Pogačnikovega doma na Kriških podih
Sreda, 8. 8. 2012: od Kriških podov do Koče pri Triglavskih jezerih
Četrtek, 9. 8. 2012: od Triglavskih jezer do Petrovega Brda
Petek, 10. 8. 2012: od Petrovega Brda do Iztokove koče pod Golaki
Sobota, 11. 8. 2012: od Iztokove koče do Razdrtega
Nedelja, 12. 8. 2012: od Razdrtega do Ankarana
Slovenska planinska pot v številkah:
Odprta: 1. avgusta 1953, imela je 80 točk.
Število točk: 75 kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 je bilo 80 kontrolnih točk, ob odprtju 80).
Dolžina poti:
- tlorisna dolžina (tisto, kar po navadi podajamo): 584 km
- dolžina po reliefu: 599 km
- skupno vzpona: 45,2 km
- skupno spusta: 45,5 km
V letu 2011 je Slovensko planinsko pot prehodilo 167 planincev.
Število udeležencev/planincev v zadnjih letih, ki so prehodili SPP: leta 2000: 251 pohodnikov, 2001: 247, 2002: 255, 2003: 255, 2004: 194, 2005: 185, 2006: 200, 2007: 179, 2008: 206, 2009: 178, 2010: 116, 2011: 167 udeležencev.
Čas obhoda (hoja v enem kosu): 28 dni.
V Planinski založbi PZS o SPP:
- Dnevnik s Slovenske planinske poti
- Vodnik Slovenska planinska pot
Ravno v tem času v okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919).
Besedilo in foto Zdenka Mihelič
--------------------------------------------------
Povezane novice:
- Klemen Triler že s Slavnika proti morju, zadnji dan!
- Klemen Triler - 6. in 7. dan na Slovenski planinski poti
- Klemen Triler teče po SPP od Maribora do Ankarana
Pri Klemnu je dozorela odločitev, da bo skušal najhitreje v zgodovini preteči Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana. Intenzivno se je pripravljal vse od lanskega leta, zadnje pol leta pa še intenzivneje - celotno SPP je med pripravami tudi že prehodil.
V Ankaranu je Klemna v nedeljo, 12. avgusta 2012, pričakala družina - žena Andreja ter hčerki 11,5 letna Maruša in 9-letna Nina, številni prijatelji, znanci in tudi tisti, ki so ga prišli pričakat in mu čestitat, ker so slišali po televiziji, brali na spletu. Med njimi sta bila tudi Brigita s sinom Borutom z Urha v bližini Treh kraljev, Klemen pa je Borutu zagotovo dal prvi avtogram po pretečeni SPP.
Klemen Triler je pritekel v Ankaran do zadnje točke Slovenske planinske poti, VESELJA ni zmanjkalo! Na sliki: Klemen z družino (ženo Andrejo, hčerkama Nino, Marušo) in prijateljema, zvestima spemljevalcema na poti -> to sta bila Uroš Feldin, prvi z leve, in Anita Brunec, tretja z desne.
Med prijatelji v Ankaranu seveda nista manjkala tudi Uroš Feldin in Anita Brunec, ki sta Klemna ves čas spremljala - kjer se je seveda dalo; bila pa sta z njim ves čas povezana. Na sami poti pa so se Klemnu pri teku in kilometrih SPP pridružili številni vrhunski gorski tekači, prijatelji.
Zadnji dan je tekel z Razdrtega, kamor se je predzadnji dan spustil z Nanosa. Spremljali so ga odlični gorski tekači David Kadunc, Danijel Vinčenc, Klemnova varovanca (Klemen je njun trener) Anže Božič in Luka Mihelič, Špela in Matija Zupan ter Bojan Ambrožič. Tudi zadnji dan so Klemna, ki je skupaj porabil 6 tekaških parov čevljev, pestile težave žulji in bolečine v mišicah. Vendar pa je imel Klemen neverjetno voljo! V pobočje Tinjana je šel kot ne bi imel za seboj skoraj 800 kilometrov, kolikor je dolga Slovenska planinska pot iz Maribora do Ankarana, ki bo naslednje leto praznovala 60 let. Je najstarejša vezna pot v Evropi in najverjetneje tudi na svetu. Ob začetku, odprta je bila 1. avgusta 1953, je imela 89 točk, sedaj jih ima 75. Klemen je delal SPP z 69 točkami (SPP od 1993-2003).
Že več planincev tekačev je podiralo rekorde na Slovenski
planinski poti: kako jo narediti v rekordnih časih. Prva sta bila Franc Kavčič
- Kavka in Marko Dovjak, ki sta transverzalo leta 1983 zmogla v enajstih dneh
bruto oz. v 10 dneh neto (četrti dan sta počivala zaradi prehoda vremenske
fronte). Radovan Skubic - Hilarij je zmogel pot SPP v 11 dneh in pol oz. v 10 dneh in pol;
prvič leta 1995, nato še leta 1997. Milan Županec, ki se je podal na lov za
rekordom leta 2002, je prav tako kot Hilarij imel precej slabega vremena,
njegov čas pa je bil 13 dni. Toliko pa je potreboval Uroš Feldin leta 2009.
Edina ženska, ki je do sedaj pretekla SPP, je bila ultramaratonka in gorska tekačica Ruth Podgornik Reš - pretekla jo je leta 2010 v 13 dneh. Bojan Jevševar je v Planinskem vestniku (avgust 2008) zapisal ločnico med
preteči - prehoditi SPP: če jo zmoreš v manj kot 14 dneh, si jo pretekel, če v več
kot 14 dneh, pa si jo prehodil. Ta misel je tudi vzpodbudila Feldina, da jo je
pretekel. Zagotovo je Klemnov rekord - 8 dni, 14 ur in 45 minut - več kot
odličen! Vsi, ki se podajajo na SPP, pa morajo biti ne samo odlični gorski
tekači, ampak tudi hribovci, znati se morajo gibati v gorskem svetu, na
zahtevnih in zelo zahtevnih zavarovanih planinskih poteh itd. Že mala napaka je
lahko na taki poti usodna.
Odtisnjen še zadnji žig na Slovenski planinski poti, ki jih je Klemen pridno odtisoval v svoj Dnevnik s Slovenske planinske poti. Žig mu je odtisnil načelnik Komisije za planinske poti PZS Igor Mlakar (desno), se podpisal ter zabeležil tudi datum in uro. ČESTITKE, Klemen!
Klemen, čestitke! Kaj sledi sedaj, ko si končal Slovensko planinsko pot? Morda toplice?
Ja :), nekaj takega bo treba. Nisem razmišljal še, kam, a zagotovo se bo treba spočiti, da se tudi poškodbe sanirajo. Nato pa novim športnim izzivom naproti.
Si pričakoval take težave poleg žuljev?
Pričakoval sem, da bodo zadnji trije dnevi bolj počasni in z več počitka. A bilo je peklensko.
Odtisnjen še zadnji žig na Slovenski planinski poti, ki jih je Klemen pridno odtisoval v svoj Dnevnik s Slovenske planinske poti. Žig mu je odtisnil načelnik Komisije za planinske poti PZS Igor Mlakar (desno), se podpisal ter zabeležil tudi datum in uro. ČESTITKE, Klemen!
Klemen, čestitke! Kaj sledi sedaj, ko si končal Slovensko planinsko pot? Morda toplice?
Ja :), nekaj takega bo treba. Nisem razmišljal še, kam, a zagotovo se bo treba spočiti, da se tudi poškodbe sanirajo. Nato pa novim športnim izzivom naproti.
Si pričakoval take težave poleg žuljev?
Pričakoval sem, da bodo zadnji trije dnevi bolj počasni in z več počitka. A bilo je peklensko.
Klemen, postavil si rekord poti, si zadovoljen?
V prvi fazi rekord sploh ni bil pomemben. Trasa in ideja se mi je zdela noro dobra že nekaj let, zato sem si rekel, da se bom spoprijel z zadevo. Rekord je čisto brezpredmeten, ker tudi takrat, ko je prvič postavljen, je bil postavljen v čisto drugačnih okoliščinah kot sedaj in so težko primerljive.
Kdo ima največ zaslug za uspeh, poleg vas samih, seveda?
To je zagotovo moj prijatelj Uroš Feldin, s katerim sva načrtovala sam podvig ca. pol leta in je bilo že kup priprav prej narejenih, predno smo se odpravili na traso.
Ali boste še kdaj ponovili svoj podvig?
Zagotovo prehitro vprašanje. Logični odgovor sedaj bi bil: nikoli več. Planinsko pa bi še šel, ker je nenormalno lepo, ko prehajaš iz enega dela Slovenije v drugega in seveda naprej. NORO LEPO.
Si mislil kdaj odnehati zaradi zdravstvenih težav?
Ja ... Že šesti dan sem bil 99 %, da bom moral odnehati ...
Kaj te je spravilo torej naprej?
Predvsem prijatelji, predvsem prijatelji ... Še sam si nisem mogel verjeti, da bom zmogel s takimi bolečinami iti naprej. Prijatelji so me nenormalno vzpodbujali! Tudi če bi hotel, ne bi mogel nehati. :)
Prva etapa, ko si šel od Maribora do Smrekovca, je bila najdaljša. Zadnja etapa je bila dolga 75 km, sobotna (8. etapa) 80 km, sedma etapa 70 km ..., v Alpah pa so bile etape krajše, a z več višinskimi vzponi. Ob vseh lepotah, ki si jih doživel na SPP, kateri del je bil najtežji?
Zagotovo zadnji. Zadnja tretjina je bila 'ravninska', ker sem mislil, da se bomo sprehajali in počivali zvečer in se že malo hecali, a je bilo peklensko. Cel dan hoja, nisem mogel teči, zelo hitri vzponi in zelo počasni spusti. Namesto npr. pričakovanih 12 ur sem hodil 14,5 ur. Malo smo spali, zvečer in zjutraj smo oskrbovali žulje, ponoči sem se od bolečin zaradi žuljev zbujal ...
Je bilo pa prvih šest dni nenormalno dobro kljub žuljem, ki sem jih že nekaj imal. Lepo v Alpah - tam se počutim odlično - skoraj vsak dan sem namreč v hribih. Moj korak je v skali stabilen, dobro se počutim in sem v vršacih zato zares užival.
Kaj bi svetoval tistemu, ki bi SPP rad pretekel v rekordnem času?
Veselo, korajžno naj se poda na pot. Opozarjam pa, naj tisti, ki bi rad SPP prehodil/pretekel v čim krajšem času, celotno pot, predno se tega izziva loti, najprej prehodi. Tudi jaz sem transverzalo letos prehodil dvakrat - najprej spomladi na ogledih, sedaj pa sem jo povezal v celoto.
Klemnu je čestitala tudi Planinska zveza Slovenije.
Srečno, Klemen in še enkrat bravo!
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Etape Klemnovega podviga:Sobota, 4. 8. 2012: od Maribora do Andrejevega doma na Slemenu
Nedelja, 5. 8. 2012: od Slemena do Cojzove koče na Kokrskem sedlu
Ponedeljek, 6. 8. 2012: od Kokrskega sedla do Zelenice
Torek, 7. 8. 2012: od Zelenice do Pogačnikovega doma na Kriških podih
Sreda, 8. 8. 2012: od Kriških podov do Koče pri Triglavskih jezerih
Četrtek, 9. 8. 2012: od Triglavskih jezer do Petrovega Brda
Petek, 10. 8. 2012: od Petrovega Brda do Iztokove koče pod Golaki
Sobota, 11. 8. 2012: od Iztokove koče do Razdrtega
Nedelja, 12. 8. 2012: od Razdrtega do Ankarana
Slovenska planinska pot v številkah:
Odprta: 1. avgusta 1953, imela je 80 točk.
Število točk: 75 kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 je bilo 80 kontrolnih točk, ob odprtju 80).
Dolžina poti:
- tlorisna dolžina (tisto, kar po navadi podajamo): 584 km
- dolžina po reliefu: 599 km
- skupno vzpona: 45,2 km
- skupno spusta: 45,5 km
V letu 2011 je Slovensko planinsko pot prehodilo 167 planincev.
Število udeležencev/planincev v zadnjih letih, ki so prehodili SPP: leta 2000: 251 pohodnikov, 2001: 247, 2002: 255, 2003: 255, 2004: 194, 2005: 185, 2006: 200, 2007: 179, 2008: 206, 2009: 178, 2010: 116, 2011: 167 udeležencev.
Čas obhoda (hoja v enem kosu): 28 dni.
V Planinski založbi PZS o SPP:
- Dnevnik s Slovenske planinske poti
- Vodnik Slovenska planinska pot
Ravno v tem času v okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919).
Besedilo in foto Zdenka Mihelič
--------------------------------------------------
Povezane novice:
- Klemen Triler že s Slavnika proti morju, zadnji dan!
- Klemen Triler - 6. in 7. dan na Slovenski planinski poti
- Klemen Triler teče po SPP od Maribora do Ankarana
foto Zdenka Mihelič
foto Zdenka Mihelič
Klemen z družino (ženo Andrejo, hčerkama Marušo in Nino) in prijateljema, zvestima spemljevalcema na poti -> to sta bila Uroš Feldin, prvi z leve, in Anita Brunec, tretja z desne.
foto Zdenka Mihelič
foto Zdenka Mihelič
Odtisnjen še zadnji žig na Slovenski planinski poti, ki jih je Klemen pridno odtisoval v svoj Dnevnik s Slovenske planinske poti. Žig mu je odtisnil načelnik Komisije za planinske poti PZS Igor Mlakar (desno), se podpisal ter zabeležil tudi datum in uro.
foto Zdenka Mihelič
foto Zdenka Mihelič
foto Zdenka Mihelič
Klemnu je čestital tudi mladi navdušenec nad SPP Borut, ki je iz Urha blizu Treh kraljev prišel z mamo Brigito
foto Zdenka Mihelič
Številni prijatelji pri tabli na koncu SPP v Ankaranu
foto Zdenka Mihelič
Šampanjec Gostišča pri planinskem orlu za junaka Slovenske planinske poti
foto Zdenka Mihelič
foto Zdenka Mihelič
Dušan Papež (desno), gonilna sila gorskih tekov na Grintovec, je članu Kluba gorskih tekačev Papež v spomin na ta podvig podaril knjigo Rojeni za tek
foto Zdenka Mihelič